Črni scenarij tik pred uresničitvijo? Katarski minister svari pred zlomom
Če se bo konflikt na Bližnjem vzhodu nadaljeval, države Perzijskega zaliva ne bodo mogle izpolniti svojih pogodbenih obveznosti za dobavo nafte in plina, opozarja katarski minister za energijo.
Katarski minister za energijo Saad al-Kaabi je opozoril, da bi vojna na Bližnjem vzhodu lahko “zrušila svetovna gospodarstva”. Napovedal je, da bodo vsi izvozniki energije iz Perzijskega zaliva v nekaj dneh ustavili proizvodnjo in ceno nafte dvignili na 150 dolarjev za sod, poroča Financial Times.
S tem bi se uresničile črne napovedi analitikov, ki so ob blokadi Hormuške ožine napovedali, da bi se cene za sod lahko dvignile na med 130 in 150 dolarjev.
Čeprav so cene nafte danes zjutraj začasno prekinile niz krepke rasti po izbruhu ameriško-izraelske vojne z Iranom, so se po objavi FT-jevega intervjuja z ministrom do poldneva znova povzpele. Ob 12.30 je bilo treba za sod teksaške nafte z dobavo v aprilu odšteti 84,8 dolarja (4,8 odstotka več kot včeraj), za sod severnomorske nafte brent z dobavo v maju pa 88,4 dolarja (3,5 odstotka več kot včeraj). To so najvišje ravni od začetka konflikta.
Vzpenjajo se tudi cene plina. Te so na nizozemski plinski borzi (TTF – title transfer facility) do 12.30 narasle za 3,5 odstotka na 52,5 evra na megavatno uro. Katarski minister je napovedal, da se bodo cene plina dvignile na 117 evrov na megavatno uro, kar je skoraj štirikrat več kot pred začetkom vojne.
“Sklicevati se bodo morali na višjo silo”
Katar, ki je drugi največji proizvajalec utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na svetu, je ta teden doživel napad iranskega brezpilotnega letala na njegov edini izvozni terminal utekočinjenega zemeljskega plina, ki je hkrati tudi največji na svetu. Po navedbah katarskega ministra za energijo, bi Katar, tudi če bi se vojna takoj končala, potreboval “tedne do mesece”, da bi se vrnil v normalen cikel dobav.
Čeprav Katar izvaža le majhen delež svojega plina v Evropo, je minister dejal, da bo celina občutila precejšnje težave, saj bodo azijski kupci plina prehiteli evropske. Če se bo konflikt nadaljeval in bo Hormuška ožina ostajala blokirana, države Perzijskega zaliva ne bodo mogle izpolniti svojih pogodbenih obveznosti. “Vsi izvozniki v Perzijskem zalivu se bodo morali sklicevati na višjo silo,” pravi.
“To bo zrušilo svetovna gospodarstva,” je v intervjuju za Financial Times povedal Kaabi. “Če se bo ta vojna nadaljevala še nekaj tednov, bo to vplivalo na rast BDP po vsem svetu. Cena energije za vse se bo zvišala. Prišlo bo do pomanjkanja nekaterih izdelkov in verižne reakcije tovarn, ki ne bodo mogle dobavljati,” je še navedel.
IEA: Na trgu je več kot dovolj nafte
Izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatih Birol medtem miri strahove glede učinkov vojne, poroča STA. Priznal je, da prihaja zaradi napadov na Iran in povračilnih ukrepov islamske države do resnih logističnih motenj, kar predstavlja izziv za veliko držav. Vendar pa je nafte ne trgu po njegovih zagotovilih več kot dovolj. “Na trgu je dejansko velikanski presežek,” je povedal novinarjem v Bruslju.
Ob tem je po pisanju STA še zatrdil, da za zdaj ni nobenih načrtov za kolektivno akcijo držav na področju sproščanja strateških naftnih rezerv. “So pa vse možnosti na mizi,” je pristavil.
